Dobro je vedeti, da je vse, kar se nam v življenju zgodi, zgolj učenje. Zato pri tem ne smemo biti preresni, saj resnost prinaša žalost. In potem pride jeza, saj je resen človek jezen na vsakogar.

Če želimo v življenju kaj narediti, če želimo svoje življenje osmisliti, se moramo prebuditi.

Psihoterapija nam pomaga prebuditi sebe, začutiti sebe skozi občutek in globlje zavedanje. Ko zaupamo svojim občutjem, se začnemo spreminjati, preobražati, rasti.

Povedati pa je potrebno, da psihoterapija sama po sebi še ne pomaga, temveč le pripomore, da človek začne zdraviti samega sebe. Na njegovem potovanju do samega sebe in globljega zavedanja mu pomaga empatični sopotnik - psihoterapevt.

Glavni vzrok bolezni sodobnega človeka je prav gotovo strah, kamor spadajo tudi vsa negativna prepričanja, dvomi v samega sebe, obsojanje s strani drugih in samega sebe, vrednostne sodbe, ocenjevanje, preveč tuhtanja in razmišljanja.

Tako nam psihoterapija pomaga ozavestiti omejujoče vzorce in strahove, ki smo jim v svoji notranjosti nenehno izpostavljeni, tudi če se jih ne zavedamo. Ko jih ozavestimo, se jih lahko osvobodimo.

Odkrivanje samega sebe in svojega življenjskega sveta, soočanje z življenjskimi strahovi in iluzijami v sedanjosti, preteklosti in prihodnosti odpira človeku v procesu psihoterapije vedno nove perspektive, do katerih mu pomaga psihoterapevt z različnimi psihoterapevtskimi znanji.

Katere metode bodo izbrane pogosteje pa seveda pogojuje psihoterapevtova profesionalna kompetentnost, njegovo znanje in »terapevtsko orodje«, osebna angažiranost v psihoterapevtskem procesu, njegove profesionalne in življenjske izkušnje ter ne nazadnje njegova klinična modrost.

Človek bi moral v tem, kar ve o sebi, imeti na voljo spomine na otroštvo. Zato ni pomembno raziskovanje otroštva in zgodnje mladosti, pozabljenega, potisnjenega samo z vidika bolezni, da bi torej prišli do zavedanja o obremenjujočih in škodljivih vplivih, ki imajo za posledico motnje vedenja ali osebnostnega razvoja, temveč je raziskovanje samega sebe veliko bolj pomembno z vidika zdravja (energetsko ravnotežje), torej kot vedenja (zavedanja) o »dobrih izvorih« lastne biografije, ker to določa naš sedanji življenjski občutek.

Psihoterapija torej ne poudarja le zunanjega razvoja, temveč še bolj notranjega. Ker ta proces temelji na naravnih načelih zdravljenja, naj ne bi obstajala potreba po hitenju in težnji, da bi prišlo do spremembe čimprej. Vzeti si je potrebno dovolj časa, da začne človek razvijati občutek za samega sebe in postane bolj zavedajoč samega sebe. Če seveda človek nima nobenega kontakta s svojim notranjim svetom, potem se bo lastnih notranjih sprememb v začetnem procesu psihoterapije komaj kaj zavedal.

Težko je namreč potovati skozi življenje s poškodovanimi instinkti in čuti, prav tako je težko iti skozi vse naše zunanje in notranje boje in osebno zgodovino našega življenja brez povezanosti z lastnim telesom, lastnim srcem, lastnim umom, lastno dušo.

Človek se v psihoterapiji lahko odpre svoji speči zmožnosti, da dovoli stvarem, dogodkom in ljudem, da obstajajo oziroma, da so se zgodile, brez sodb, brez vrednostnih ocenjevanj, saj bi sicer hranil proces odvisnosti od vzorcev preteklosti. Kajti v toku procesa psihoterapije se nam različne stvari (neprijetni spomini, travme, občutja) dvignejo iz podzavesti, in naše celovito zdravje, osebnostni in duhovni razvoj se dotika tega, da bomo postali nevtralni do teh dogodkov, ljudi ali stvari (se osvobodimo, prerastemo, preobrazimo).

Prav ta sprostitev od napetosti in osvoboditev od starih omejujočih vzorcev razmišljanja, vedenja in čustvovanja je pogoj za energijsko (telesno, čustveno, umsko in duhovno) samouravnotežanje.

Namesto zaključka bi vam rada povedala, da k meni kot integralnemu psihoterapevtu tako prihajate ljudje iz najrazličnejših potreb: lahko je to zgolj radovednost ali hudi čustveni pretresi v aktualnem življenju, razdražljivost (za mnoge ljudi razdraženost ali negativna čustva niso bolezen, čeprav v resnici že obstaja energetsko neravnotežje), lahko vas privede bolezen in njeni simptomi, ki govore, da sta telo in psiha nedeljiva celota, lahko pa so to vaša neizpolnjena hrepenenja, globlji občutek, da vašemu življenju manjka inspiracija za razvoj lastne avtentične osebne in duhovne razsežnosti.

In pri tem avtentičnem procesu vam lahko kot integralni psihoterapevt pridem na pomoč z raznolikimi psihoterapevtskimi intervencijami ali metodami, ki olajšujejo potovanje k samemu sebi, obenem pa ponujajo zdravilne procese, v kolikor obstajajo motnje ali bolezen.

ZDRUŽUJE VRHUNSKO ZNANJE INTEGRALNE PSIHOTERAPIJE Z DINAMIČNIM PLESNIM GIBANJEM IN SENZIBILNIM TELESNIM IZRAŽANJEM

S senzibilnim terapevtskim gibanjem se lahko zdravimo, to je dejstvo, ki ga pozna medicina, psihologija, prav tako pa tudi psihoterapija.

TERAPIJA S PLESOM je plesanje spontanih izvornih ritmov izražanja gibanja telesa, ki se odvija skozi inspirirajoči ples, ko senzibilno, a z živostjo premikamo svoje telo, kjer ne obstajajo predsodki, kritiziranje ega, ocenjevanje, in kjer začutimo telo, dih, srce, um, dušo in duha kot vibriranje celovite energije.

Kot integralni psihoterapevt jo izvajam v povezanosti z INTEGRALNO PSIHOTERAPIJO, ki človeku sicer že sama s svojim celostnim strokovnim pristopom samostojno ali pa v kombinaciji s terapevtskim plesnim gibanjem odpira »notranja« vrata do globljega občutenja osvobojenja spontanosti in dinamičnega ravnotežja pri samem sebi in v življenju.

Tako se torej lahko plesno terapevtska praksa, ki jo kot izvajalka tega programa strokovno vodim, in predstavljam tukaj, izvaja tudi samostojno kot plesno inspiracijsko gibanje – izražanje svojega telesa na globljem nivoju doživljanja.

Ker pa smo ljudje kompleksna bitja, vam kot integralni psihoterapevt lahko ponudim čudovito priložnost, kako lahko te navdihujoče izkušnje globokega plesnega izražanja v gibanju povezujete ter tudi znatno izpopolnjeno napredujete v vašem osebnem življenjskem procesu rasti in preobrazbe ob moji strokovni pomoči z integralno psihoterapijo, saj vam lahko pomagam raziskati, soočiti, ozavestiti, predelati, transformirati ter integrirati vse, kar se je dogajalo v vas (bolečega, jeznega, nerazumljenega, bolnega, nervoznega, radostnega, ljubečega, sproščenega) ne le med plesom, pred ali po njem, temveč tudi to, kar vse ste začutili v plesnem izražanju v zvezi z vašo osebno zgodovino in v življenjskih ciklusih - kot prebujanje intuitivnega, pristnega sveta v vas, ker je to vaša naravna pot k modrosti in globljemu zavedanju, pa vam je morebiti do sedaj manjkalo poguma, da bi svojemu najbolj pristnemu delu znotraj sebe dali prostor, da se prebudi in oživi.

Ta plesno gibalna praksa v kombinaciji z integralno psihoterapijo je še posebej namenjena ljudem v sodobnem tempu življenja, ki so zelo stresno obremenjeni, v domačem in/ali delovnem okolju, in ki ne zmorejo upočasniti kaosa okoli sebe ter zaustaviti lastnega pregorevanja energije; in tistim, ki veliko časa prežive »v glavi« in v odgovornem razmišljanju ter odločanju ter se vse težje znajdejo v vsej tej svoji nervozni energiji.

Če je človek tako pod stresom, da ni več osrediščen v samem sebi, in ga telesnost še dodatno frustrira, se lahko iz tega razvije kronično stanje – kadar gre za življenjsko krizo ali težjo bolezen, in je lahko takšna »notranja razglašenost« za človeka usodna.

Zato vam kot udeležencu terapije s plesom in integralne psihoterapije kot integralni psihoterapevt nudim priložnost, da poiščete v sebi moč preobrazbe in postanete prijatelj svojemu telesu. Naučite ga imeti radi na moder način.

Vaše duševno stanje se namreč zrcali v telesu. Morda veste ali pa tudi (še) ne, da je v telesu zapisana vaša celotna osebna zgodovina, od začetka spočetja do danes.

Vse te zgodnje življenjske zgodbe in izkušnje se odražajo v vašem telesnem izražanju (na primer; kakšna je vaša telesna drža pred avtoritetami ali do nasprotnega spola; telesna govorica rok, ki govori o nezavednih, izrinjenih čustvih in mislih; kako se s telesom izražate, ko ste jezni, za razliko, kadar želite sebe predstaviti kot pomembne ali celo kot »nekaj več« od ostalih; kako se premikate s telesom, na primer z nogami, kadar ste negotovi).

Ta vrsta terapije s plesom pomaga osebi, da se iz »glave« (pretirano razmišljanje, tuhtanje, zaskrbljenost, dvomi v vse in v vsakogar) spusti v telo (premikanje telesa in gibanje v plesanju) ter ga oživi in osvobodi. Zato postanite ljubeči s seboj in do svojega telesa, vendar pa ne bodite leni, inertni.

Telo predstavlja mesto, v katerem se spajajo energije. In ker se skozi ples začne telo bolj svobodno premikati, se premaknejo tudi vaša čustva, zablokiranost v vašem doživljanju in razmišljanju. Vse to lahko skozi gibanje v plesanju prepoznavate, osvobajate, »greste skozi« ter izplešete.

Ne glede na to, o katerem čustvu je govora, takšno terapevtsko plesanje olajšuje izražanje in vzpostavljanje ravnotežja ter odpira vašo lastno preobrazbeno moč – osvoboditev od jeze; opogumljanje, če ste zaskrbljeni in prestrašeni; potešitev, kadar ste žalostni, potrti.

Na nivoju zavesti pa ima oseba občutek sproščenosti, radosti, odprtosti k ustvarjalnemu potencialu, in večji zavestnosti.

Skozi proces terapije s plesom se lahko vsakdo začne tudi povezovati z lastnimi življenjskimi obdobji skozi ubesedeno predelavo psihičnih globlje ležečih problemov v integralni psihoterapiji ob strokovnem vodenju mene kot integralnega psihoterapevta. Gibanje v plesanju namreč ozavešča telo, telo in um pa sta ena celota.

Kot integralni psihoterapevt zato poudarjam, da je za vsakega človeka posebej pomembno to, da se lahko v kombinaciji integralne psihoterapije in terapije s plesom (zaradi edinstvene priložnosti, ki jo kot strokovnjak nudim, da združite obe) vrača, osvobodi ter »iz pleše« vsa tista svoja življenjska razdobja (na primer, obdobje nežnega otroštva ali pozne pubertete ali zgodnje odraslosti), kjer se je čutil (ali se še počuti) »nenahranjenega«, neizživetega, ali pa je celo doživel travmatske izkušnje, ki vplivajo na njegovo sedanje življenje, četudi jih je »izbrisal« iz spomina. In to morebiti iz razloga, ker jih sam niti ni prepoznal kot takšne, in se »nekje v sebi« zablokirane energije zatorej niti ni mogel osvoboditi; ali pa mu je bilo »pospravljanje« travmatskega doživljaja globoko v podzavest tedaj edina možnost preživetja, zato mu ni bil več dostopen.

Ples kot terapevtsko prakticiranje skozi spontanost v gibanju ob podpori integralne psihoterapije vam lahko pomaga postati bolj pristno odprti od znotraj navzven (ne pa nasprotno, kar je običajno v sodobnem svetu), bolj intuitivni, oživljeni, ekstatični, celoviti, zdravi.

S terapevtskim plesanjem v povezavi z integralno psihoterapijo se namreč zdravilno povežemo ne zgolj s svojim telesom in dihanjem, temveč tudi s svojim srcem, umom, dušo in duhom.

Vsi vemo, da nekaterih stvari v življenju dejansko z empiričnimi znanstvenimi metodami ne moremo pojasniti, ker so izkustvene. To je potrebno torej izkusiti (doživeti). Zatorej se odprite temu plesnemu gibalnemu izražanju tudi skozi ustvarjalno moč integralne psihoterapije ter uživajte v čudovitem potovanju svoje življenjske iskrive energije, ki kroži v vas.

Edino, kar vam je sedaj še potrebno reči, je: Pridi, vidi, izkusi. In prakticiraj! Zato zberite pogum in verjemite vase, četudi vas je (danes še!) strah ali celo živite v omejitvah vašega razmišljanja, da doživetje vsega tega ni mogoče, ker pač (še) ne zmorete prerasti omejitvenih vzorcev družbenega okolja, v katerem ste odraščali ali živite sedaj.
In vedite: »Kot integralni psihoterapevt vam lahko odprem vrata, a vstopiti morate sami!«
Zavedajte se tudi, da najdragocenejšega v terapiji plesnega izražanja skozi gibanje in integralno psihoterapijo ni mogoče vedno otipati (ker pristno verjetje vase in ljubeča radost do svojega telesa in samega sebe prihaja kot nekaj nevidnega), lahko pa to v polnosti začutite. Kot notranje, dinamično mirno, radostno blaženo stanje vašega bitja! Ko boste plesali v ritmu lastnega notranjega utripa svojega bitja, boste resnično oživeli!

Spomniti vas želim, da je usoda človeštva in vsakogar od nas, da se razvija. Zato uživajte v učenju novih veščin v terapiji s plesom in v novih spoznanjih o sebi in svojih potencialih skozi proces integralne psihoterapije. Ne poskušajte hiteti, vzemite si čas, saj je to del vaše krasne poti razvoja in plemenitenja sebe.

Morebiti so vas spomini iz preteklosti zasidrali tako močno, da vam otežujejo pomik naprej. Ali razumete, da je vašo pozornost ta moja ponudba pritegnila prav iz razloga, da bi odkopali in izkoreninili pretekle spomine kot vir neugodnih občutij v sedanjosti?

Če se vam namreč pogosto dogaja, da si »zakopljete« težke spomine in se s tem zaščitite pred psihično bolečino ali stisko, da se ne bi spominjali teh mučnih trenutkov, ko vas življenje preizkuša do skrajne meje, vam predlagam, da zberete pogum ter zaupanje, in si v integralni psihoterapiji razkrijete te lekcije, da se boste lahko premaknili naprej z zavedanjem…

Ne skrbite, da se boste odločili narobe. Nasprotno, skrbi naj vas, če se ne boste za nič odločili. Neodločnost namreč zaduši človekovo željo in dušno strast po izboljšanju, rasti in spoznavanju. Ne obotavljajte se pokazati svojih potencialov. Kot integralni psihoterapevt vam bom pomagala pri postavljanju subtilnih temeljev za vaš celoviti razvoj.

Zatorej si dovolite psihoterapevtsko delo na sebi in tudi napredovanje. In če se res želite razvijati, bodite odprti za razbiranje signalov ter možnosti, ko se pojavijo pred vami. In potem bodite pripravljeni sprejeti priložnosti, o katerih vam govorim, čeprav bo vaš logični um morda kričal in se upiral s tem v zvezi, ker ga bo strah.

Samo to vam torej želim, da daste sebi veliko ljubezni in poguma. Verjemite v sebe in vse ostalo se bo zgodilo samo od sebe.

S to ponudbo želim, da se naelektrite, potem šele boste lahko uporabljali svojo iskrivo radovednost, da vas odvede v nova področja življenjskih možnosti, o katerih ne samo da niste nikoli slišali, ampak niste niti vedeli, da bi lahko obstajala. Dvignite se na višji nivo zavedanja, kjer boste sposobni ustvarjati in oplemeniti sebe pogumno, s humorjem in samozavestjo.

Kot integralni psihoterapevt v praksi prepoznavam, da ljudje namesto da bi raziskali in spoznali sebe intimno in spiritualno, mnogi ugasnejo svoja čutila in si nadenejo oklep (miselni, čustveni, mišični), ker jim je spoznavanje sebe v globino svojega telesa in duha zastrašujoče in preveč intenzivno.

Vedite, da v plesnem gibanju in v kombinaciji z integralno psihoterapijo obstaja resnično mnogo pomoči za razrešitev, in če vam jo kdo preprečuje, ste to edino vi sami s svojimi iluzijami in strahovi pred snemanjem (vaših) mask in oklepov.

In ne nazadnje, v kolikšni meri se zavedate, da tudi vaša seksualna zgodovina vpliva na vsak del vaše duševnosti?
In da se vse, kar muči vašo dušo v zvezi s tem, odraža skozi vaše telo? Mnogo vaših strahov je namreč osnovanih na temu, kaj ste vi ustvarili sebi in kaj ste storili drugim v svojem seksualnem življenju. Res je, da tega včasih ne želite videti, ker je preveč boleče, in ker to obsojate kot slabo ali pa kot slabost.
Morda je seksualnost vaš osnovni problem, ker je to zaupni del vas, ki ga skrivate pred seboj. Želim vam povedati, da za razrešitev potrebujete informacije, ne pa kakršne koli obsodbe – od nikogar, in tudi od samega sebe ne, in šele tedaj boste lahko našli razumevanje zase.
Morda se trenutno počutite kot ujeti, ker (še) ne zmorete brati simbolov jezika, ki ga govorite samemu sebi in počnete svojemu telesu.

Kot integralni psihoterapevt vam lahko v plesno terapevtskem gibanju ob podpori integralne psihoterapije strokovno pomagam in vas vodim, da z zaupanjem in radostjo opazujete svoje telo in globlje razumete, kaj vas uči telo, ter pristno spoznavate tudi svojo dušo.

V idealnem primeru se boste (o)zdravili in si ustvarili prostor večjega udobja in veselja, ker se boste naučili popolneje biti v svojem telesu, in ker boste imeli novo dimenzijo lastnega, in to ne samo telesnega, temveč celovitega izražanja samega sebe.

Ali morebiti prepoznavate pri sebi, da se velikokrat pretirano čustveno odzovete na življenjske izzive in na ljudi okoli sebe?
Ali pa, da z nervozno nestrpnostjo izkazujete nemir in impulzivno nasprotujete vsemu ter proti vsem izražate despotsko inteligenco na začudenje in zgražanje vaših bližnjih?

Morda ste že začeli prepoznavati svojo obsedenost z nekaterimi odločitvami, ki pa jih nikakor ne zmorete sprejeti in izvršiti, ker čutite, da vam tudi njihova uresničitev ne bo prinesla osebnega miru in zadovoljstva?

Morebiti trenutno še prav dobro funkcionirate pod pritiskom in se ne zavedate, da vas poslovni stres dela vse bolj grobega, in da je samo še vprašanje časa, kdaj bo vaša energičnost prešla v nevarnost nekontroliranega izliva energije.
To kar vi zase imenujete zgolj odprta energičnost pa jaz kot integralni psihoterapevt razumem kot naelektrena – eksplozivna borbenost in agresivnost, pa četudi bo vaš logični um to zanikal in celo brcal od jeze ali pa kričal od strahu, da morebiti to celo drži.

Če ne znate, ne želite ali ne zmorete komunicirati s seboj od znotraj … se boste znašli pred lastnim zidom. Če se še ne zavedate in ne občutite, kaj počnete s takšnim odzivanjem samemu sebi, pa brez dvoma s tem povzročate v svoji okolici ranjenost drugih ljudi, in to najprej v čustvenem smislu.

Bolezni in krize, ki jih preživlja vse večje število ljudi, so pogosto rezultat tega, da smo pozabili prisluhniti subtilnim ritmom našega notranjega bitja, naše duševnosti.

Med tipična zdravstvena obolenja sodobnih ljudi na vodilnih in vodstvenih odgovornih poklicnih položajih, ki bi radi iz neke vrste notranje »prisile«, ki jo čutijo, čim več - čim prej - čim bolje storili, ne spadajo samo bežne bolečine pri srcu, občutki pečenja in tesnobnosti v prsih in pridružene palpitacije, glavoboli, migrene in bolečine v hrbtu in vratu, vzdraženi želodec in občutki napihnjenosti, temveč tudi panični tesnobni napadi ter ponavljajoče se težave kot so kašelj, alergijske reakcije kože in dihal, nedoločene bolečine v čeljustih, preobčutljivo črevesje, pogostejše uriniranje, trepet (drget), spolna otopelost, nespečnost oziroma moten spanec, »prisilke« v obliki vsiljivih misli, ki se jih ni mogoče otresti , kronična izčrpanost ter depresivno razpoloženje.

Izpostavila bi še najrazličnejše strahove, tudi strahove pred vsakdanjostjo, enoličnostjo in notranjo praznino, pred navidezno nerešljivim problemom, neprijetnim sodelavcem ali življenjskim partnerjem ter strahove, vezane na vsakdanje navade, razvade, ki jih ljudje občutijo kot škodljive, a jih ne zmorejo preseči, razen s prisilnim odpovedovanjem, ki pa nima trajnejšega učinka.

Če ste začutili, da prihaja čas za neko vrsto vaše osebne transformacije, namesto dosedanjega prepuščanja iluzijam, da je z vami vse v najlepšem redu in/ ali da so za vaše stresne razmere krivi (samo) drugi; ter sebičnim sanjam in ugajanju samemu sebi; potem vam svetujem, da preprosto morate najti dovolj poguma, volje, inspiracije, odgovornosti in zavestnosti za lastne spremembe skozi ustvarjalni proces v integralni psihoterapiji.

Ne bojte se celovite preobrazbe. Vi mislite, da brez dosedanje »stabilne« slike o sebi, ne boste več vedeli, kdo ste. Da ne boste mogli več eksistirati, da vas bo to morda celo uničilo.
Zato raje živite in »hranite« iluzije, da ste takšni kot ste sedaj skoraj idealni, in to samo zato, ker pač želite biti idealni, in si prizadevati za nečim, kar s pravo vrednostjo življenja nima nič skupnega.

Sprenevedanje (»blefiranje«) je v tem, da sebe oziroma tega, kar počnete ne jemljete zares – torej prisebno oziroma zavedajoč se. Kot integralni psihoterapevt ne morem delati kompromisov z vašo življenjsko iluzijo, saj vas ravno to »ubija«.
Je pa tudi razumljivo takšno blefiranje, saj se vsi bojimo biti pristni, ker je družba žal tako naravnana, da si za iskrenost velikokrat »kaznovan«.

Kot integralni psihoterapevt sem mnenja, da vsako prizanašanje z resnico in iskrenostjo v vlogi »tolažilnega« sprenevedanja predstavlja zgolj »socialne igrice« lajšanja osebne krize, in s tem omalovaževanje in izogibanje nujnim soočenjem, ki so v krizi izstopila na površje. Prav kriza namreč kaže, da se z lažmi in iluzijami ega ne da preživeti.

Spomnila bi vas rada, da je usoda vsakega človeka, da se razvija.
Zato spoznajte sebe, zavestno in s pozornostjo.

Pojdite skozi proces integralne psihoterapije zavestno.
Integralna psihoterapija ni metoda, temveč ustvarjalni proces, to ni psihološka tehnika, temveč razumevanje sebe in namena življenja na globljem nivoju.

Morebiti imate (kar velja za veliko ljudi) težave z zaupanjem sebi, ker nimate vzora za zaupanje.
Lahko pa se naučite korak po korak zaupati v integralni psihoterapiji ob mojem strokovnem vodenju, saj integralna psihoterapija deluje kot ogledalo vas in vam kaže, česar ne morete videti iz svojega stališča.
To je lahko vaš inspiracijski način raziskovanja in potovanja v vaši panorami življenja.

Ponovno vam poudarjam, če se resničnih sprememb pri sebi, ki se zgodijo v procesu integralnega psihoterapevtskega dela na sebi bojite, je to samo zato, ker še nimate vzora za to.
Vi si morate ustvariti vzor. In se začutiti in tudi zavedati, da hočete narediti naslednji korak v razumevanju samega sebe, ko se spreminjate.

Vedite pa, da v kolikor že čutite to energijo za spremembe, ne želite pa odgovoriti na njo na način, ki bi bil za vas koristen in potreben, potem žal dovoljujete, da vaše življenje še naprej ostane takšno, kot je.

V psihoterapevtskih srečanjih boste lahko prepoznali, da obstajajo tudi drugačne perspektive od vaše, ki ste jo (ne)zavedno sprejeli, ker ste namreč privzgojeni »družbeni jaz« upoštevali kot edino vrednoto, namesto da bi prebudili in zaživeli svoj avtentični jaz.

In vedite, če boste z iskreno voljo, energijo in s pristno iskrivostjo ter vsaj kančkom radovednosti začeli delati na sebi in svojih notranjih zmožnostih v ustvarjalnem procesu integralne psihoterapije ter si tudi dovolili napredovanje v vaši preobrazbi, vam lahko kot vrhunski strokovnjak celovito pomagam k večjemu zavedanju pristnega življenjskega namena in plemenitenju lastnega življenja.

Profesionalna supervizija je metoda, ki strokovnjaka vzpodbuja k spoznavanju samega sebe, svojih pristopov pri delu in profesionalnega delovanja, pri kateri se strokovnjak uči iz svojih izkušenj, iz uvidevanja in širjenja različnih perspektiv pogleda na strokovne probleme, dileme in možnosti.

Tako je supervizija na eni strani strokovna podpora posamezniku pri prenašanju obremenitev pri odgovornem strokovnem delu (preprečevanje otopelosti in izgorevanja), na drugi strani pa deluje na razvijanje in izpopolnjevanje njegove profesionalne kompetentnosti, pri čemer strokovnjak oblikuje osebni odnos – »osebno noto« do svojega profesionalnega poklica in delovanja.

Dejstvo je, da so strokovni delavci in sodelavci v poklicih, kjer se iz dneva v dan soočajo s hudim človeškim trpljenjem, boleznimi, psihosocialnimi stiskami, materialnim pomanjkanjem, bolj izpostavljeni tistim dejavnikom, ki lahko ogrozijo njihovo lastno psihofizično ravnovesje ali celo zdravje (problem stresa in/ali nato izgorelosti).

Marsikdo, marsikdaj doživlja, da so zahteve, ki jih ima pred seboj, kopičijo in ga začenja razjedati dvom ali bo zmogel.

Zaradi stalne izpostavljenosti obremenjujočim situacijam, prihaja do večjega absorbiranja težav, s katerimi se soočajo uporabniki.

Reakcijo na stres, ki je vedno individualna, to je, pri vsakem od nas različna, določa interakcija med mnogimi dejavniki: med osebnostjo, stresorji v delovnem okolju, stresorji v osebnem življenju strokovnjaka in podporo znotraj in zunaj delovnega okolja.

V situacijah nudenja pomoči se pogosto dogaja, da se v strokovnih delavcih ob poslušanju zapletenih problemov uporabnikov mobilizira njihov mentalni in telesni sistem na ta način, da bi se nakopičena energija morala sprostiti v neko akcijo. Ta pa največkrat ni mogoča. "prepuščeni smo, da moramo sedeti z bolečino uporabnika ali pa moramo vzdržati frustracijo, da nismo zmožni zagotoviti sredstev, ki jih le-ta potrebuje. Ali pa se moramo spoprijemati s situacijami, v katerih se ne počutimo dovolj vešči in zmožni ustreznega čustvenega odzivanja".

Kadar strokovni delavec ne najde ustreznih načinov za razbremenitev napetosti, ki nastane v stresnih situacijah, se le-ta odlaga v njegovi psihi in telesu.

Izgorelost se najpogosteje kaže kot postopen proces, katerega začetek je strokovnim delavcem v teh poklicih neviden.

Potrebno bi bilo, da strokovni delavci v poklicih nudenja pomoči postanejo bolj senzibilni za lastno doživljanje stresa in da prepoznavajo svoje prevladujoče načine spoprijemanja z njim.

Pomembno je, da strokovni delavci prevzamejo odgovornost za upoštevanje znakov, da je njihov mentalni in fizični sistem preobremenjen in si v takih situacijah zagotovijo pomoč.

Vzporedno z razvojem poklicev in profesij za osebno pomoč ljudem v stiski, se je v svetu oblikovala tudi posebna metoda, katere cilj je razbremenjevanje strokovnjakov in razvijanje možnosti za njihovo konstruktivno preživljanje stresnih situacij in ohranjanje možnosti za učenje: supervizija.

Sodobne definicije poudarjajo njene različne cilje, kot so vodenje, usmerjanje, opora in pomoč pri razvijanju profesionalnih prijemov, izobraževanje oz. učenje s pomočjo izkušnje in nadzor. Dejstvo je, da je supervizija metoda, ki je namenjena strokovnjaku in mu je v neposredno pomoč, posredno pa je seveda v pomoč tudi uporabnikom, saj jim zagotavlja kvalitetne profesionalne storitve.

Supervizija je strokovnjaku hkrati:

• vzpodbuda za učenje o tem, kako ravnati v profesionalnem odnosu in pri spoznavanju samega sebe, kar je nujni sestavni del kvalitetnega strokovnega dela (spodbujanje k učenju, ki ga usmerja, da sam išče nove in boljše poti za reševanje problemov pri delu);
• podpora ali suport pri prenašanju obremenitev v odgovornem strokovnem delu, sodelovanju pri sprejemanju uporabnikovih odločitev, pri postavljanju meja, profesionalne distance, preprečevanja otopelosti in pregorevanja;
• usmerjanje profesionalnega ravnanja, pri čemer strokovnjaka usmerjajo drugi strokovnjaki z več znanja in izkušnjami – supervizorji, ki imajo pedagoške sposobnosti in so praviloma iz iste stroke.

Supervizija tudi spreminja strokovnjake – začetnike v strokovnjake – eksperte. Supervizija mora biti medsebojna izmenjava pogledov, vprašanj, zapažanj, predvidevanj in izbira alternativnih tehnik za uporabo v praksi. Takšno vzajemno razumevanje pa zahteva vsestransko medsebojno zaupanje, sicer bi bil supervizijski odnos neučinkovit in brez pravega vpliva. Supervizant razvija svojo profesionalno identiteto tako, da uporablja in reflektira svoje izkušnje s ciljem, da oblikuje osebni odnos do profesije.

Ena od pogostejših definicij supervizije je, da je to proces razvoja strokovnjaka in ustvarjalni profesionalni prostor, v katerem se strokovnjak v skupnosti in sodelovanju s supervizorjem uči iz svojih izkustev, išče lastne rešitve problemov, s katerimi se srečuje pri delu, vključujoč učinkovitejše soočanje s stresom, uvideva situacijo svoje stranke in njegove resurse, svoje misli, občutke in resurse ter odnos s stranko iz različnih perspektiv. Ob integriranju teh različnih vidikov profesionalne situacije ustvarja supervizant predpostavke, da deluje kot profesionalno kompetentna oseba.

Prav tako je mogoče, da se nekdo skozi supervizijo zaradi boljšega uvida v sebe in reševanja svojih osebnih problemov odloči za psihoterapijo, čeprav je potrebno pripomniti, da so še prisotni predsodki o tem, ali je primerno, da tisti, ki pomaga, sam išče psihoterapevtsko pomoč. V nekaterih primerih lahko to otežuje postavitev jasne meje med supervizijo in terapijo, tem bolj ker supervizija, čeprav ima terapevtske učinke, ne sme postati terapija.

Mnogi avtorji opozarjajo, da semena izgorelosti padejo pogosto že v času izobraževanja, ko si bodoči strokovnjaki o sebi izoblikujejo predstave, da bodo lahko s svojim delom "spremenili svet". Da bodo vselej močni, pogumni, zdravi in srečni pomagali šibkim, razočaranim, bolnim, osamljenim, potrebnim materialne in osebne pomoči. Visoka pričakovanja o sebi so pogosto povezana tudi s prav tako nerealističnimi pričakovanji do okolja, v katerem poteka pomoč. To so predstave o idealnih odnosih v delovnem okolju, kjer se strokovno dobro usposobljeni sodelavci medsebojno podpirajo, kjer ni konfliktov in medsebojne borbe, predstave o skupnosti, ki goji in podpira socialne vrednote in akcije za pomoč ljudem v stiski ter v te namene zagotavlja tudi potrebna sredstva.

namenjeni: ljudem vseh generacij; tako zdravim kot tistim, ki so se znašli v časovnem vrtincu sodobnega načina življenja in že čutijo na sebi težo napetosti (delajo in živijo »pod pritiskom«) in obremenitev, ki se lahko kažejo tudi v obliki psihosomatskih bolezenskih znakov.

Vse oblike pretiranega dela, pretiravanja z užitki in trošenja samega sebe so vzroki izčrpanosti. Zato je smiselno, da si, kadar smo ogroženi ali kadar zbolimo, postavimo za cilj, da zmanjšamo stres, ki nas ogroža.

Bistvo premagovanja stresa je prav začasna in občasna "izključitev" samega sebe iz aktivnosti v zunanjem svetu, saj sta verjetno prav "prenaprezanje" in prevelika izpostavljenost stresu pripomogla k temu, da smo sploh zboleli. Če več let zanemarjate opozorilna znamenja svojega telesa, in namesto počitka in sprostitve, nadaljujete s svojim stilom življenja, in "odstranjujete" bolezenske znake s "stimulansi" (kava, čaj, pijača, zdravila, snovi, ki vas "dvignejo", itd), namesto, da bi se dotaknili vzroka za vašo izčrpano energijo, vam lahko vaše telo na koncu vrne z mnogo močnejšim znakom, kot je samo "smrkanje" ali kašelj.

Včasih ne morete zaspati, ali pa ste v budnem stanju zelo napeti, ali pa zaskrbljeni zaradi svojega zdravstvenega stanja. Tako kot zunanje stresne situacije, iz katerih pa se običajno še lahko fizično umaknemo, nas lahko izčrpavajo tudi temačne misli, ki nočejo proč. Pravimo, da se je stres naselil v našo glavo, kar pa pomeni, da je napeto tudi telo, saj tesnobne misli porajajo negativna čustva, kar povzroča napetost tudi v mišicah.

Psihološki sprostitveni energetski trening je učinkovit način za revitalizacijo človekovega organizma in pomaga vzdrževati dinamičen življenjski stil med napetostmi in zahtevami sodobnega življenja. Ker se navadimo na dobro počutje, ki nam ga nudijo mišično raztezanje, dihanje, sproščanje telesa in duha, se vse težje razvijajo kronične napetosti, ki so odgovorne za bolezenske težave.

S tem, da se telesno in duševno sprostimo, kolikor mogoče globoko in pogostokrat, zelo koristimo svojemu zdravju. S tem baterije spet napolnimo z življenjsko energijo, napetost v mišicah in notranjih organih popusti, imunski sistem se okrepi, tako da se počutimo in tudi izgledamo mnogo bolje. Iz globoke sprostitve se vrnemo bolj mirni, optimistični in osveženi.

Ali drugače povedano:

Skozi naše celotno življenje se izkušnje in zaznave petih čutil (vid, sluh, vonj, okus in tip) kopičijo v našem umu. Od časa do časa pride do njihovega izbruha, kar vpliva na naše telo, um, vedenje in razpoloženje.

S tem, da se sprostimo, kolikor mogoče globoko in pogostokrat, zelo koristimo svojemu zdravju. Napetosti in blokade v mišicah in duševnosti popustijo, naš imunski sistem se okrepi, tako da se počutimo in tudi izgledamo mnogo bolje.

Ker se navadimo na dobro počutje, ki nam ga nudijo mišično raztezanje, dihalne vaje in celovito spoznavanje telesa in duha, se vse težje razvijejo kronične napetosti, ki so odgovorne za bolezenske težave. Sprostitveni psihofizični trening namreč preprečuje pretirano izčrpanost, in tako pripomore tudi k kvalitetnejšemu življenju in uspešnejšemu delu.

Strokovno vodena vadba sproščanja obsega sistem enostavnih, a strokovnih in izredno močnih vaj globokega mišičnega in psihičnega sproščanja, dihalne vaje, energetske poživljajoče vaje, vodeno vizualizacijo in meditacijo z glasbo, kar celovito uravnoteži in poživlja človeka na telesnem, čustvenem, razumskem in duhovnem nivoju.

Še o pomenu zvočne terapije z gongi kot integralnemu delu psihoterapevtskega procesa

Zvočne sprostitvene kopeli ter terapije z vzhodnjaškimi glasbili - gongi čudovito sprostijo, osvežijo in revitalizirajo človeka na telesnem in duševnem nivoju.


Zvok gonga je strukturirana resničnost, ki ima moč univerzalne energije. To energijo se spoštuje že tisočletja. Fizični zvok deluje na človeka kot zunanji, slišni učinek notranje preobrazbe. Poudarila bi rada, da zvoke gonga ne le slišimo, temveč tudi občutimo s celim telesom, in kot takšen ima močan terapevtski učinek. Vibracije zvokov gonga namreč lahko spremenijo vzorce naših možganskih valovanj v stanje globoke psihofizične sprostitve in zdravljenja na globljem nivoju ali pa ti vzorci prerastejo v ustvarjalno svobodo in v intuitivni navdih. Lahko bi rekli, da gre za navdih – vez med človekom in Univerzumom, ki prehaja v mistično izkušnjo srečanja zemeljskega in duhovnega sveta.


Zvočna terapija – imenujejo jo tudi psihofizioakustika – obsega poglobljeno delo z učinki zvokov in glasbe na telo, čustva, dušo in duha. Zvok zmore doseči različne duševne in telesne sisteme hkrati ter ustvariti ravnotežje.

Čeprav so zdravilne moči zvokov še vedno precejšnja skrivnost, raziskovalci vedo, da harmonija in ritmi zvoka izzovejo odzive v različnih delih možganov, tudi v limbičnem sistemu (ki nadzoruje čustva), vestibularnem sistemu (ki skrbi za ravnotežje) in rombastih možganih (ki uravnavajo temeljne naravne ritme telesa).

Zvok gonga sodi k najstarejšim zdravilnim pripomočkom za lajšanje telesnih in duševnih bolečin.

Zdravljenje z zvokom lahko preoblikuje in prekodira čustveno kemijo telesa. Zvok je najkoristnejše orodje za zmanjšanje stresa, za »notranjo masažo« telesa, za večjo umsko zbranost in splošno osvežitev; ter hkrati najpreprostejši način, s katerim umirimo možgansko valovanje na alfa do theta nivo globoke sprostitve in ustvarimo notranje ravnotežje.

Gledano skozi čas, se gong prav tako kot v starih civilizacijah (nanj so igrali že pred 3500 leti pr. n. št. na področju Srednjega vzhoda) tudi danes uporablja za vračanje zdravja in ravnotežja na telesnem in duševnem nivoju, ki je bilo iz takšnih ali drugačnih vzrokov porušeno.

Planetarne gonge uporabljamo pri terapevtskem delu tako z odraslimi kot z otroki, ter tako s telesno kot duševno oviranimi ljudmi.

Zvok in vibracije gonga zelo ugodno delujejo tudi pri hiperaktivnih otrocih, pri otrocih s cerebralno paralizo, s težavami v razvoju in z učenjem, avtizmom, multiplo sklerozo, Downovim sindromom in mišično distrofijo, s poškodbami možganov in telesnimi poškodbami, saj jih gong globoko sprosti in umiri, in hitreje napredujejo ob tretmanih zvočnih gong kopeli, in še posebno s slušno prizadetimi (slušne poškodbe) in gluhimi otroki, ki se jim z zvoki gonga notranje masirajo slušni organi, in so mogoča izboljšanja slušnih sposobnosti.

Napačnega načina ni, zato se nam ni treba bati slabih učinkov zvoka.

Osnovna poanta takšnega zdravljenja z zvokom, ki se izvaja v procesu terapije, je resonanca.

Zvočni valovi z vstopom v telo sprožijo tresljaje z isto frekvenco v celicah. Učinek terapije z gongom deluje kot globinska masaža, sprostitev in regeneracija celic, tkiv, organov, mišic in sklepov telesa, tako da odprtost k (samo)zdravljenju lažje napreduje in ojača. Prav zato se zvočna terapija izredno priporoča tudi ljudem z akutnimi ali kroničnimi bolečinami.

Zvok gonga zavibrira celotno telo in naše subtilnejše ravni, jih uglasi in harmonizira ter ustvarja trajne pozitivne spremembe v človekovi naravi.

»Remember that intellectual knowledge does not hold and sustain you.
Knowledge only becomes wisdom when you experience it with your own heart and being…
Acquiring wisdom depends on your own practice and discipline.«
Yogi Bhajan

Ljudi, s katerimi delam, vedno spodbujam, naj tvegajo in pokažejo, kdo so, naj bodo to, kar tako v svojem resničnem bitju že so, a ne živijo tega, ker se svoje resnične identitete ne zavedajo. Tudi jaz rada tvegam. Enostavno čutim, da moram tvegati, ker s tem pokažem, kako rada imam to, kar delam in učim, in ker na tak način občutim podobno negotovost pred neznanim, kot jo občutijo ljudje, s katerimi delam. Ta proces v meni zbuja neverjetno osvobojenost v izražanju, čudežno življenjsko energijo in pristno radost.
Hermina Merc
Baltej Kaur

Z učenjem kundalini joge vam ne obljubljam »biti brez problemov«, lahko pa vam potrdim, da lahko kadar smo zdravi, uravnoteženi in psihološko stabilni, gremo skozi katerekoli preizkušnje in izzive v življenju z notranjo močjo, in celo uživamo v tem.

S tehnikami kundalini joge dobite orodje oziroma pripomočke, kako zmojstriti sebe na telesnem, mentalnem, čustvenem in duhovnem nivoju.

Samo izvajajte - vadite te tehnike in vedite, da takšna vadba vedno prinese rezultat.

Rezultat je boljše občutenje in zavedanje sebe, ne zgolj svojega fizičnega telesa, ter osebne moči in povezanosti s svojo pravo življenjsko identiteto.

Ali pa še naprej želite ostati v podrejeni vlogi, v poziciji nemoči in odvisnosti?

In zavedajte se, da spoznati dobre tehnike je sicer bistveno, ampak šele, ko jih VI SAMI vadite, lahko prestopite in prerastete lastne strahove in inertnost (neaktivnost zaradi svoje medlosti, neodločnosti, lagodnosti, brezbrižnosti oziroma lenosti).

Kundalini joga kot jo je učil Yogi Bhajan, in vam jo predajemo naprej certificirani učitelji kundalini joge, vam resnično ponuja priložnost udeležbe ustvarjanja celostnega zdravja in ravnotežja ter življenjskega načrtovanja lastnega razvoja.

PREDSTAVITEV KUNDALINI JOGE
kot jo je učil Yogi Bhajan, mojster učitelj Hathe, Tantrične in Kundalini yoge.

Kundalini joga učitelj uči, kako s pravilnim zaporedjem fizično - dihalnih vaj in meditacije doseči uresničitev globokega miru, celostne pomladitve, transformacije in duhovne uresničitve sebe kot bitja.

Vadba kundalini joge in mehki gibi z različnimi deli telesa omogočajo ne samo razbremenitev napetosti v mišicah in sklepih, temveč celovito fizično in psihično sprostitev in napredovanje ter izpopolnjevanje, predvsem pa prebuditev življenjske energije, krepitev volje in notranje moči ter višje zavestnosti, s čimer presežemo omejitve svojega uma, čustev ter ega.


Z vadbo kundalini joge ne vplivamo samo na izboljšanje zdravja in moči našega fizičnega telesa, temveč delujemo na subtilnejši ravni z resoniranjem z našimi energetskimi centri – čakrami, kakor tudi z energetskimi potmi – meridiani ter z njimi povezanimi telesnimi organi in endokrinimi žlezami.
Kajti mnenja sem, da je brez prave koristi biti še tako bogat ali lepega videza, če je človekova notranja kemija zdravja telesa oziroma telesni metabolizem ter kemija krvi in možganov oziroma kostnega mozga v neravnotežju, razglašena, ali celo porušena.

Kundalini joga vaje hranijo, ojačajo in revitalizirajo živčni sistem in omogočajo pravilnejše delovanje žlez z notranjim izločanjem (endokrine žleze), tako da se počutimo bolj udobno in prijetno v svojih telesih, bolj zdravi, ozemljeni in osrediščeni v sebi; ter tudi pripravljajo telo in um na višje nivoje zavedanja. Zato kundalini jogo imenujejo tudi joga zavestnosti.

Poučevanje kundalini joge, ki jo je utemeljil Jogi Bhajan, sestavljajo fizične dinamične asane, ki se prepletajo v koordinaciji z dihanjem in meditacijskimi vajami, z namenom povečevanja fleksibilnosti celotnega telesa in telesnih organov, psihofizičnega sproščanja, osredotočanja uma, in odpiranja energetskih kanalov v telesu, v smislu sproščanja napetosti in blokad.

S tem usposabljamo telo in um, da prepoznata, sprejmeta in ponotranjita lastno subtilnejše gibanje, ki pomaga spodbuditi pretočnost energije – prane v nas.


Verjetno ste že slišali stari izrek, da so za uspeh česarkoli v življenju potrebne tri stvari: želja, disciplina in usmeritev. In fizična vadba .

Z vadbo kundalini joge začenjamo razvijati to, kar sodobni ljudje imenujejo »pameten popek, modro srce, in prazna glava«. Te vaje omogočijo vsakomur popolnoma novo izkušnjo doživljanja svojega telesa in notranjega prostora, lastne energije in občutenja samega sebe.

Prakticiranje učenja kundalini joge sestavljajo vaje: telesne pozicije (asane), s specialnim dihanjem (pranayame); gibi rok, dlani in prstov (mudre), ki ponazarjajo pomen mantre; telesne mišične zapore (bande) za usmeritev energije; petje – chanting (mantre) za prenos svoje notranje energije v zvoke; in meditacije, kar izvajamo združeno ali posamezno z namenom ustvarjanja specifičnega določenega učinka.


Set takšnih vaj imenujemo krije. Po vsaki vaji je pomemben kratek počitek, da opazujemo in prepoznavamo notranje učinke in pretok prebujene energije v nas.

Ljudje nosimo v sebi fizične in psihične napetosti, ki domujejo v različnih delih našega telesa, česar se lahko zavedamo, največkrat pa žal ne.

Prepoznavam, da je mnogim ljudem skoraj nemogoče sprostiti in »omehčati« prav srce, ker jim je le-to preplavljeno z okorelimi, že preživetimi (neuporabnimi) življenjskimi vzorci in rigidnimi prepričanji – predsodki, in negativnim gledanjem na življenjske spremembe, ter z nezaupanjem – že skoraj s sovraštvom - do samega sebe; s strahovi; z nespoštovanjem drugih, v osnovi pa gre za nespoštovanje samega sebe in svojega pristnega bitja, ne pa zgolj ega.

Vendar pa naše srce oziroma srčna mišica ter celotno področje srca mora biti sproščeno in senzibilno relaksirano, če želimo, da bo energija in življenjska sila lahko resnično celovito in nemoteno tekla po našem telesu in vseh organskih sistemih, še posebej po živčnem sistemu.
S tem nam je namreč dana ključna priložnost, da se povrnemo vase, v svoj notranji mir in izkustvo tišine ter se potopimo v prostor zdravilne energije in izvorne samo regeneracije.



Želim vam ponovno poudariti, da spoznati dobre tehnike je sicer esencialno pomembno, ampak šele, ko jih VI SAMI vadite, lahko prestopite in prerastete lastne strahove, negotovost in inertnost.

Zatorej začnite vaditi te tehnike kundalini joge in vadba bo prinesla rezultat.

Rezultat je polno občutenje in zavedanje sebe, svoje osebne notranje moči, globoko občutenje življenjske sile in pretoka osvobojene energije v telesu, prebuditev višje zavestnosti, in odkrivanje avtentične duhovne povezanosti z lastno resnično identiteto (ne z egom).

Dnevna spiritualna praksa SADHANA; zakaj jo je v kundalini jogi pomembno prakticirati?

Sadhana pomeni dnevna spiritualna vadba. Redna osebna dnevna zgodnja jutranja celovita praksa sadhane vključuje branje - čantanje Japji Sahib, vadba kundalini joge, meditiranje ter petje manter. V bistvu gre za prakticiranje samo-discipline, ki omogoča izražanje Neskončnosti skozi samega sebe.

Sadhana je naša zavestna spiritualna aktivnost. Zavestno se odločimo in izberemo svojo osebno in duhovno rast, skozi jogijsko vadbo telesa in skozi meditacijo. Zato jo imenujemo samodisciplina uma in telesa, ki služi duši.
Enostavno povedano: z jutranjo sadhano, ki začne dve uri in pol pred sončnim vzhodom, se človek najbolje očisti in osvobodi vsega negativnega v samem sebi oziroma v svoji podzavesti, in sicer tako na psihičnem kot na fizičnem nivoju (kar pomeni ne samo neugodnega vedenja in navad, odvisnosti; temveč tudi nefunkcionalnega razmišljanja, prav tako pa tudi čustev strahu, tesnobnosti, žalosti).

Sadhana prižge v nas svetlobo in sijaj, čistost, ravnotežje, preseganje polarnosti razmišljanja, spoštovanje, notranje in zunanje Znanje, dostojanstvo ter zavestnost v srcu, tako da lahko inspiriramo sebe in tudi druge.
Kdorkoli med nami namreč želi biti Učitelj, mora znati inspirirati druge.
»A kako jih boš kot učitelj inspiriral, če ne znaš navdihniti niti sebe?«
Zato redno prakticiraj sadhano, da se prečistiš in razviješ svoje subtilno telo, saj poteka Učenje preko uvidov in modrosti prav skozi subtilno telo. S sadhano se osvobodiš tudi vseh odporov, s čimer lahko prana skozi telo teče bolj neovirano, svobodno.
In kot uči Yogi Bhajan je za učitelja kundalini joge redna vadba sadhane absolutno potrebna, saj hrani in zviša naš sijaj, dostojanstvo in vplivnost ter izžarevanje lastne pranske in aurične energije.

Sadhana - spiritualna praksa se odvija v tihih in nežnih jutranjih urah, s prebujanjem približno ob 3:30, oziroma dve uri in pol pred sončnim vzhodom. V tem zelo zgodnjem jutranjem času namreč lažje pogumno odpremo »vratca« svojega srca oziroma lastne zavore, zadržanosti, blokade, omejitve svojega uma in telesa ter se povežemo z Neskončnim.
To spiritualno vadbo je pomembno izvajati dve uri in pol pred sončnim vzhodom zato, ker je tedaj 60 - stopinjski kot sonca na Zemljo zelo primeren za meditiranje.
V tem času je v atmosferi tudi veliko prane (esencialna življenjska sila), ki jo enostavneje absorbiramo, naravni ritmi naših teles pa so v tem nežnem in mirnem jutranjem času prav tako bolj podpirajoči pri psihofizičnem prečiščenju. Takšna zgodnja jutranja vadba brez kakršnega koli dvoma izgrajuje našo moč volje in energije ter močno ojačuje lastno psihofizično vzdržljivost za življenjske izzive, dviguje nam samozaupanje in sposobnost visoke miselne koncentracije.

Učinki sadhane se pokažejo z rednim prakticiranjem. Naša podzavest, ki namreč dirigira, usmerja in vodi najmanj 60 % naših dnevnih aktivnosti in je enostransko usmerjena od naših premalo prožnih (»železnih« - rigidnih) navad in običajev ter starih – togih (preživetih) »klišejskih« vzorcev obnašanja in reagiranja na življenjske dogodke ter na pričakovane ali nepričakovane izzive, postane mnogo bolj zavedajoča se in prožnejša. S tem pa nam je dana ključna priložnost, da se začnemo bolj zavestno odzivati na življenjske izzive in jih znati prebujeno živeti, tako da bolj jasno (re)organiziramo svoje motiviranosti in namere v življenju. Metaforično povedano je sadhana neke vrste potovanje k samo-uresničenju (lastna transformacija in samo-realizacija).

Priprava na sadhano
Vstanemo v zgodnje jutranjih urah približno ob 3:30 oziroma dve uri in pol pred sončnim vzhodom, z namenom, da lahko pričnemo s prakticiranjem sadhane z začetkom med 3:45 - 4:30.
Že v postelji opravimo kratke vaje prebujanja (kundalini joga set). Ne pozabimo popiti 1 – 2 kozarca vode.
Za zdravo delovanje našega endokrinega sistema žlez in izboljšanje psihofizične cirkulacije našega organizma ter okrepitev živčnega sistema je pomembno vsakodnevno jutranje tuširanje s hladno vodo. Tuširanje s hladno vodo po prebujanju je pomembno tudi zato, ker sicer nismo sposobni biti polno prisotni (osrediščeni) v sedanjem trenutku (tu in zdaj), ker je namreč cirkulacija telesa še vedno prilagojena stanju spanja oziroma dremeža. S tuširanjem z mrzlo vodo pa izboljšamo cirkulacijo telesa ter tekočin oziroma energij v telesu. Tako pospešena in spremenjena cirkulacija stimulira preklop in delovanje telesa v budnost – prebujenost – zavestna prisotnost v danem trenutku (biti tu in sedaj).
Nato oblečemo čista, sveža, bombažna ( svilena, volnena) oblačila svetlih barv. Za sadhano je najboljša barva oblačil bela.
Med sadhano imejmo dvignjene spete lase na vrhu glave, ki jih pokrijemo z naravnim bombažnim pokrivalom (bela ruta, šal, turban, kapa). Lasje uravnavajo dotok sončne energije v telesni sistem.
Sončna energija, ki prihaja navzdol po temenu glave (sedmi, kronski čakri) oziroma žlezi epifizi preko dvignjeno spetih las, tako izredno naraste. Kundalini energija je aktivirana s sevalno močjo solarnega pleksusa, ki se kot njen odgovor dvigne navzgor k sončni energiji, ki prihaja navzdol. S tem se uravnoteži energija celotnega telesnega sistema in v nas se ohranja popolno ravnotežje.

Dnevno dve in polurno prakticiranje sadhane je določeno z zakonom karme: Karkoli daš, prejmeš desetkrat povrnjeno. Torej če si odločen eno desetino dneva nameniti razvoju svoje višje zavestnosti v življenju, se ti ta energija tekom celega dneva v obilju vrača.

Sadhana nam prinaša fizično in mentalno zavedanje. Doživetje sadhane obstaja med posameznikom in bogom, in je zelo individualno, zato ne ocenjujmo in ne sodimo nikogaršnje doživetje po samem sebi. Vsaka kriya in mantra ima individualne učinke, čeprav nas vse razvijajo naproti univerzalni zavesti.

Vsak učitelj kundalini joge ve, da bo sadhano dobro vodil, saj v bistvu vsako sadhano vodi Učitelj Guru Ram Das, vloga učiteljev kundalini joge pa je, da znajo s svojim zgledom inspirirati in navdihovati učence kundalini yoge.

(Op.: pričujoči tekst je privzet in citiran iz slovenskega prevoda po viru: Shakti Dance TT Manual – Level 1, avtorice Sare Avtar Kaur Olivier)





Plesanje je ena najbolj izraznih oblik delovanja, skozi katero se lahko izrazi in manifestira utrip naše duše. S plesom in z glasbo lahko najplemeniteje izrazimo najglobje duševne izkušnje. Ples in glasba sta za človeka načina, s katerima lahko senzibilno in pristno izrazi samega sebe skozi svojo osebno telesno vibracijo.

V sodobnem času pretežno površinskega in (pre)hitrega življenjskega stila lahko vsakomur predstavlja izziv lastno iskanje novega odnosa do življenja in samoregeneracije.

Prav zato je potrebno spoznati in prakticirati načine, ki povečujejo in ojačajo našo življenjsko energijo, spodbujati senzibilnost in notranjo moč zavedanja ter s tem povečati vzdržljivost našega živčnega sistema.

Da bi se izognili telesnemu in duševnemu izgorevanju je bistvenega pomena, da razvijemo sposobnost zavestne kontrole našega uma in da znamo učinkovito spreminjati stanja zavesti.

Razviti nevtralen, meditativen um skozi jogo je ključ do sposobnosti prestavljanja zavesti iz enega stanja v drugega in do odpiranja prave poti življenja.

Prav tako je pomembno, da najdemo učinkovito metodo, s katero lahko spreminjamo našo notranjo energijo. Takšna resnično odlično izpopolnjena metoda in tehnika se nahaja tako v Kundalini Yogi, kot jo je učil Yogi Bhajan, kot v Shakti Dance, ustanoviteljice Sare Avtar Olivier.

Kaj je Shakti Dance?
Shakti Dance je Yoga Plesa, nova disciplina joge in plesa, ki je plod spoznanj in prakse ustanoviteljice Sare Avtar Olivier. Temelji na Kundalini Yogi, kot jo je učil Yogi Bhajan, in na spoznanjih, ki jih je avtorsko razvila Sara Avtar Olivier. Ponuja veselo, milo in zdravo jogijsko prakso plesa. V ples vnaša jogijsko zavest z namenom odpiranja in širjenja ozaveščenosti v stanju jogijske združitve.

Shakti Dance deluje na razvijanju notranje harmonije in miline v gibanju. Zmanjšuje stres in napetost, sprošča in osvobaja telesne, duševne in subtilne zadržanosti in zavrtosti ter istočasno spodbuja in osvobaja življenjske sile duše (Prana).

Shakti Dance nežno odpira in uravnoveša subtilne življenjske tokove (meridiani/nadiji) v telesu tako, da harmonično združuje telesne asane, različne plesne sloge, dihalne tehnike, ritmično koordinacijo, zbranost – pozornost, in mantre.

Da bi razvili milino in mehkobo gibov, ki so značilnost svobodnega pretoka Duha v našem telesu, uporablja Shakti Dance spoznanja iz jogijske filozofije. Ta spoznanja prebujajo in aktivirajo univerzalne principe harmoničnega gibanja. Naravna dinamika gibov in telesna spretnost, ki se razvijejo s pomočjo teh principov pomagata, da se poveča naša moč in lahkotnost gibanja ter da se izostri senzibilnost za inteligentne gibalne vzorce, ki prihajajo iz naše notranjosti skozi Prana- Shakti.


Opis posamezne praktične vadbe Shakti dance – joge plesa (im. SD class), ki jo sestavlja osem v gibanje integriranih jogijsko – plesnih faz
( cit. po avtorici Sari Avtar):

Kot prvo se telo in um uglasita z Duhom. Za to se uporabljajo “mantre” in “mudre”, ki povežejo posameznika s subtilno modrostjo duše in odpirajo varen meditativni prostor delovanja.

Sledi niz Shakti raztezanj, to je vrsta nežnih vaj za odpiranje pranskega telesa, ki se izvajajo na tleh. Vaje so niz cikličnih, fluidnih, s pravilnim dihanjem povezanih asan, ki sproščajo napetost, povečajo prožnost in obseg gibanja, ki sproži možnost, da izkusimo graciozno fluidnost gibov. Postopoma dihanje prevzame vodilno vlogo in nam pomaga ohranjati meditativni tok gibanja.

V nadaljevanju sledi niz energetskih, ponavljajočih se vaj, ki jih izvajamo stoje, kjer z enakomernim in usklajenim dihanjem odpiramo pransko telo in čakre.
V tej fazi napajamo vitalnost. S širjenjem gibalnih vzorcev spodbujamo in nežno in skrbno uravnovešamo energetski spekter.

Ko je pransko telo svobodno in se prosto giblje, se notranja modrost duše, ki jo navdihuje Shakti, začne razpletati.
Ne voden, svobodni ples prevzame ustvarjalni zagon in ima prosto pot pri izražanju samega sebe in svojega ustvarjalnega vzgiba.
Večja ozaveščenost avre omogoča prijetno raziskovanje človekovega notranjega in zunanjega prostora.
Po sprostitvi lahko sledi koreografija na podlagi mantrične glasbe, niz ponavljajočih se zaporedij, kjer se člani skupine porazdele v geometrične oblike. To služi usklajevanju energije posameznika in skupine. Ob tem se tke skupinsko energetsko polje in vzpodbuja meditativni um.

Krovni trenutek predstavlja skupinska meditacija, kjer lahko posameznik v popolnosti uživa občutek izpolnjenosti, ki mu ga daje zadovoljstvo samoizražanja in se povsem potopi v Notranji Vir.
Ob zaključku se ustvari avrični ščit in se s tem uravnovesi notranje in zunanje svetove.

Enostavneje povedano:
Na začetku posamezne Shakti dance vadbe (SD class), je torej posameznikova pozornost usmerjena v zunanje telesno izražanje (Shakti), kasneje, kot končni cilj, pa se pozornost usmeri navznoter, v stanje umirjene meditacije (Shiva). Zadoščenju, ki nam ga da samoizražanje skozi gib, se pridruži ozaveščenost, ki je osvobojena in dovolj prazna, da se lahko spoji s tihim življenjem popolnega mirovanja Duha.
Končni cilj joge plesa – Shakti Dance pa je odpreti, očistiti, razviti in razširiti energetsko telo (pransko telo) z namenom, da se omogoči prosti pretok Shakti; in seveda povezovanje z Duhom.

Kaj je Shakti?
Shakti je naša energija, moč in vitalnost. Je življenjska sila, ki nas oživlja in je odgovorna za naš obstoj in utripanje v nas in v vsem, kar obstaja. Ona je moč naših mišic, ogenj prebave, gibanja naših misli in utripanja našega srca, najpomembneje pa je, da je Shakti dih življenja.
Ob tem pa “Shakti” pomeni tudi Božanska moč, V jogijski tradiciji se Shakti uporablja v povezavi s fenomenom pojavnosti Kundalini , in kot Kundalini - Shakti predstavlja “neskončno moč duše”, njeno prebujenje pa pripelje do končne samorealizacije.

Svobodno in polno dihanje je bistvenega pomena za ohranjanje dobrega zdravja in dobrega počutja. Ko je naše dihanje oteženo, se počutimo izčrpani in brez vitalnosti. Z vsakim našim dihom spreminjamo subtilne, pretanjene življenske sile v osnovne snovi, ki omogočajo delovanje našemu telesu in našemu umu. Če sta dihanje in Duh v osnovi isto, potem to pomeni, da bolje kot dihamo, boljša je naša prisotnost Duha in obilneje kot se manifestira naš Duh, bolj se počutimo vitalni in polni življenja.

Pri jogi je dihanje tesno povezano s “prano”, ki jo iz Sanskrita prevajajo kot “prvobitni impulz”. Prana je subtilna, prefinjena esenca in şub-atomična energija, ki se nahaja v dihu. Oživlja naše celice z energijo prvinskega življenja. Prana in Shakti sta tesno povezani, dopolnjujeta se in pogosto ju uporabljamo izmenično. Čeprav se koncept prane kot pojem lahko uporablja za vse oblike energije, je veliko bolj natačno, če rečemo da je prana merska enota za življenjsko energijo, Shakti pa je arhetip ženskega božanstva, čigar narava je podarjanje življenja (ki daje življenje). Na splošno se pojem “prana” omenja kot življenjska sila, ki prežema telo in iz njega izžareva, hkrati pa se lahko razume kot del Shakti. Prana kroži po telesu s pomočjo prefinjenih kanalov, ki si jih lahko predstavljamo kot električne kroge ali majhne pretoke energije. V jogi so te električne poti znane pod imenom “nadiji”, ki skupaj ustvarjajo zapleteno mrežo prane. Mreža pa je tesno povezana z živčnim sistemom.

Kundalini
Kundalini je zavedanje. Kundalini je zelo posebna oblika Shakti, zahvaljujoč kateri se energija ali prana organizira, zasuka in združi v kompaktno in močno obliko spirale. Kundalini je energija ali žarilna nitka naše duše. Da bi se utelesila v minljivo človeško telo, se mora naša duša, ki je neskončna in neminljiva, dobro organizirati in biti iznajdljiva pri “pakiranju”.

Samozavedanje ali zavest se ustvari zaradi energetskih valovanj, ki se nahajajo v kompaktni skladnosti okoli ene referenčne točke. Vedska definicija zavedanja je “sposobnost obračanja navznoter”.
Vsled tega je Shakti, ki je vezana na Kundalini spiralo in je zasidrana na osnovi našega obstoja, neusahljiv vir neskončne ustvarjalne zavesti. Je mogočno seme, podlaga zavedanja za nas, čuteča bitja. Kundalini je znana tudi kot speča Boginja, njen potencial miruje in spi večino časa. Običajno nas podpira in zalaga v ravno pravšnji meri, da ureja naš osnovni sistem funkcioniranja, da nas ohranja pri življenju in podpira naše intelektualne dejavnosti.
Vse, kar je več od tega, mora biti postopoma prebujeno in negovano. Bolj kot smo ustvarjalni in ozaveščeni, bolj je Kundalini aktivna. Proces prebujanja vključuje ozaveščeno osredotočanje na um-telo-dihanje. Ko so vsi ti vidiki usklajeni in uravnoteženi, se aktivira energetska spirala, ki se počasi odvija in raste. Proces “odvijanja” spirale je proces Samouresničenja, ko prepoznamo naš pravi Vir in se naša celotna bit uravnovesi z notranjo harmonijo.

Veliko ljudi čuti strah pred fenomenom Kundalini, ker verjamejo, da je to nekaj čudnega in nevarnega. V resnici ni to nič drugega kot esenca naše Biti. Kakorkoli že, težava je v dejstvu, da nismo v stiku s tem, kdo smo v resnici in se pogosto poistovetimo z nečim povsem drugačnim od našega pravega Vira. Proces osvobajanja od lažnih navez, napačnih verovanj in približevanja bistvu je pogosto boleč in mora biti zato postopen. Vendar je kljub temu povsem naraven in prav je, da ga zaobjamemo.

Sistema kot sta Kundalini Yoga, kot ga je učil Yogi Bhajan, in Shakti Dance (ki je osnovana na znanosti Kundalini Yoge) sta uravnovešeni praksi, ki zagotavljata ravnovesje pretoka prane.
Omogočata nam, da na varen in nežen način opustimo stare, neuporabne energetske vzorce in se postopoma približamo našemu pravemu potencialu.

Kaj je Yoga?
Yoga pomeni poenotenje, zedinjenje. Je združevanje med končnim sebstvom in neskončnim Sebstvom. Je stopiti se z Virom. Esenca in namen Yoge je, da skozi uravnovešeno življenje uresničimo neskončni potencial našega človeškega izraza, da se uresničimo kot človeška bitja.
Širše gledano joga pomeni povezavo uma, telesa, dihanja z duhovnim Virom.

Obstajajo različne zvrsti in tehnike joge.
Kundalini Yoga in Shakti Dance sta obliki Raja Yoge. Raja Yoga je kraljevska pot, bogata z izkušnjami, vsebuje različne jogijske oblike in jogijske prakse. Prepleta kombiniranje, povečevanje in uravnovešanje vseh treh področij naše Biti: telesa, uma in duha.

Prebujenje – Samadhi
Ko smo povsem sproščeni in je naš um uglašen z vibracijami, ki nas oživljajo, takrat postanemo prisotni. Iz umskega transa smo prebujeni v to, kar resnično obstaja. Takrat se vse začne dogajati.
Prebujanje je preprosto Biti. Preprosto biti in ne delovati pomaga naši energiji, da se regenerira in uglasi v harmonične in ustvajalne oblike delovanja.
Ko zavestno prepoznamo življenjske sile, ki nas oživljajo, postanemo poduhovljeni, spoznamo, da smo duhovna bitja, ki imajo človeško izkušnjo, in ne človeška bitja, ki iščejo duhovnost.

Kozmična povezanost Shakti & Shiva
Povezanost v jogi je povezovanje polarnosti. Ozaveščeno zavedanje (witness) je le eden od Duhovnih vidikov, drugi je življenjska sila, ki oživlja. Prvo se ne manifestira, drugo se manifestira (dve plati istega kovanca). Tihi opazovalec izza kulisja aktivnega življenja je moški princip, Shiva, ki kraljuje na vrhu glave. Aktivno življenje je samo po sebi ženski princip, Shakti, ki prebiva na dnu hrbtenice. Shakti je ogenj, ki gori v svetilki, Shiva je svetloba, ki jo oddaja. Kadar se skozi prakticiranje joge Kundalini Shakti prebudi in povzdigne, se združi s Shivo v “kozmično poroko”. To je trenutek samouresničitve. Vse, kar počnemo, se prepoji s prebujeno ozaveščenostjo. Gibanje si ponovno prilasti svoje duhovne moči in se napolni z življenjskim magnetizmom.

Življenjska moč Shakti nam nudi načrt za optimalno gibanje. Ko postanemo dovzetni in smo sposobni sprejemati prosti tok Prana - Shakti, nam njena inteligenca omogoča, da usmerimo naše gibanje v aktivnosti, ki ne zahtevajo napora. Ta naravna simetrija nam je prirojena in jo imamo v sebi že od rojstva. Ko se ji odpremo in dovolimo, da nas preplavi, nam omogoča, da se gibamo lahkotno in močno. Prakticiranje joge je namenjeno temu, da lažje pridemo do tega.

Naša naloga je ponovno odkriti prvobitno naravo gibanja, ki pa se zagotovo ne nahaja v tehnikah, ki jih na umeten in nasilen način vsiljujejo našemu telesu. Prej jo bomo našli, če bomo poslušali zakone narave in jim bomo dovolili in omogočili, da preplavijo naše telo.

Ko se globoko povežemo z našim tihim središčem, ko se gibamo skladno, sproščeno in ozaveščeno, ko poslušamo notranji vzgib, ko povzamemo naravne zakonitosti gibanja, ko sledimo naravnim vzgibom, ki jih narekuje naše telo, spoznamo svetost v nam (našem) lastnem plesu. Ko dopustimo naravni inteligenci, da nas prevzame in privre na dan, takrat se svetost manifestira skozi naš ples.
Ko se prepustimo naravnemu toku Shakti in prirojenemu notranjemu Duhu, smo v resnici v stanju globoke predanosti. Oblika joge, ki neguje poveznanost tako, da se predamo Najvišjemu znotraj nas, se imenuje Bhakti Yoga. Dovoliti naravnemu toku gibanja, da se osvobodi in pride na dan, lahko pojmujemo kot obliko Bhakti Yoge.

Yoga Plesa kot Yogijska Tehnika

Gibanje in zvok sta brez dvoma dela istega pojava. Vse, kar vibrira, se odraža skozi oboje, gibanje in zvok. Vendar telesnega gibanja in zvoka ni vedno moč zlahka opaziti.
Z razvijanjem vse večje občutljivosti uma in telesa kot orodij lastnega izražanja, postane plesalec vse bolj in bolj dovzeten za nevidne energije v glasbi, ki jih lahko skozi telesni gib izrazi v vidne oblike.
Vsak zvočni tok, ki prihaja oziroma teče skozi glasbo, ima svojstveno energijo, energetski vzorec, kvaliteto, barvo, svojstven čustveni naboj in razpoloženje. Ima samosvoj in lastni Duh. Ko plesalec dovoli zvoku, da ga preplavi in se z njim združi, lahko Duh zvoka utripa skozi njegovo telo. Prav zato je pomembno, da skrbno izbiramo glasbo, na katero želimo plesati.
Bolj, kot je plesalec tenkočuten, višja je njegova senzibilnost do utripa in energetskega toka , ki teče po njegovih “žilah”, večja je njegova sposobnost spojiti se z zvočnim tokom in ga dojemati. V tem stanju je plesalec sposoben čutiti ritem in utrip glasbe do največjih globin svoje Biti, globoko in intimno. Dinamični vzorci glasbe usmerjajo njegovo telo brez večjega napora racionalnega uma. Bolj kot je telo tenkočutno in usklajeno, večji je besedni zaklad gibov in večje so sposobnosti gibalnega izražanja.

Če torej upoštevamo, da ima vse, kar obstaja svojo osnovno vibracijo in je torej samo po sebi vibracija, in če upoštevamo, da so vse razlike v snovnih, fizičnih lastnosti vsega, kar je okoli nas posledica različnih frekvenc in ritmov vibracij, lahko torej sklepamo, da so vsi odnosi, ki jih imamo s snovnim, materialnim svetom, ki nas obdaja in da je vse, kar zaužijemo in v čemer uživamo, v neposredni povezanosti z nami in da vpliva na našo osebno, notranjo vibracijo. Na podlagi tega spoznanja joga zavestno uporablja različne tehnike, da bi ustvarila vibracije, ki vplivajo na nas in na našo notranjo izkušnjo na kvaliteten in zaželjen način. Skozi to želi pomagati frekvencam našega telesa in uma, da se ponovno uskladita z Duhom.

Vsak položaj (asana), ki ga naredimo s telesom, ima neposreden učinek in vpliv na našo zavest. Vsak gib lahko skozi različne telesne položaje prikliče določena čustvena stanja in čustvene odtenke.
Na primer: povsem drugačana izkušnja je, če stojimo malomarno pokonci z ukrivljenim hrbtom, ali pa če smo lepo zravnani in pokončni. V tem primeru lahko vidimo, kako lahko postane kvaliteta telesne drže pomembna in kako zelo lahko vpliva na naše izkušnje.

Preoblikovanje plesa v Yogo
Yoga plesa se prične, ko so postavljeni temelji za pravilno orientacijo in pristop. Zatorej se začeto plesanje spremeni v jogo, ko je celoten pristop plesa usmerjen v stanje notranje harmonije. Sčasoma pa morata notranji mir in harmonija delovati in se vključiti v naš življenjski stil in biti v interakciji s svetom, ki nas v življenju obdaja.
V končni fazi pa postane ples oblika joge, ko ga doživimo kot sredstvo, s katerim lahko povežemo svoje osebne vibracije z Univerzalno vibracijo. V kolikor ne bomo prakticiranje joge podprli z moralnim poštenjem, čistim in jasnim umom v vseh vidikih našega življenja, bo naše psiho-fizično orodje šibko in oslabljeno, nesposobno podpreti intenzivnost prakticiranja joge, ki je potrebno, da se povežemo in poglobimo v globja stanja zavesti.
Joga prepleta aktivnosti telesa, uma in duha in jih združuje s prakticiranjem in usklajevanjem telesne drže, gibanja z nadzorovanim dihanjem in mentalnim osredotočanjem - fokusiranjem. Omogoča združevanje občutkov in telesne aktivnosti ter subtilnih vibracij Prane Shakti v dihanju in v umu, z namenom, da se osredotočijo in povežejo okoli nepremične točke zbranosti (Shiva). Ta proces vključuje zavedanje in opazovanje različnih misli in občutkov tako, kot se porajajo in jim omogoča, da pridejo na površje in se izrazijo.
Zaporedja plesnih gibov in pravilno jogijsko dihanje vplivajo na tistega, ki jih prakticira tako, da pride na plan umsko osredotočanje (fokusiranje) in zavedanje.
Da bi pomagali in podprli mentalni fokus (osredotočanje im. Dharana), se pri jogi uporabljajo gibi, ki se ponavljajo v določenem času in v večkratnih sekvencah. Ponavljanje cikličnih gibov je podobno ponavljanju petih zvokov ali mantre. Mantra ohranja in osredotoča um na zastavljen cilj in prevzame kvalitete giba ali zvoka. Ta proces je znan kot Jappa.
In ko se plesni gibi skupaj s pravilnim dihanjem in ozaveščenostjo ciklično ponavljajo, se začne proces joge. Usklajeno gibanje, dihanje in osredotočenost morajo biti povezani in usklajeni z veliko stabilnostjo in pozornostjo. Le tako lahko doseže vadba vrhunec intenzivnosti. Ko se to zgodi, se plesalec povsem “izgubi”, spoji in preda stanju meditacije, imenovanem “Dhyana” ( jogijsko stanje duha Dhyana se lahko primerja s stanjem transa, ki ga doživljajo plesalci, ko se z vso svojo čutno pozornostjo predajajo plesu).

Obe stanji pripeljeta do popolne združitve in poistovetenjem s predmetom meditacije oziroma s tem, čemur smo se med meditacijo posvetili. Takšno stanje se imenuje Samadhi. Obstajajo bolj ali manj intenzivna stanja Samadhi. Običajno je to stanje odvisno od narave in predmeta (cilja), ki smo se mu med meditacijo posvetili in intenzivnostjo poistovetenja (koliko in kako nas je “absorbiralo” ali prevzelo).

Najvišja stanja Samadhi se manifestirajo takrat, ko se značilnosti in Bit tega, čemur smo se posvetili med meditativnim plesom, zrcalijo v božanski Neskončnosti.

na vrh